Cetrtek, 11.10.
Zvecer smo sli na bowling, kjer smo se malo zasili in mastno placali za dve rundi-7 eurov na osebo!!! sem pa mela en strike in sem res ponosna nase:)
A bo, a bo.... STRIKEEEEEEEEEEEEE!!!:)
Nasa ekipa po koncu igre - z leve A&A, Michal, Belorus Edvard, Anjina cimra Paula in Anja
Ko smo po igri cakali na S-bahn, je pripeljal tako tiho in direkt za hrbom Michalu in Pavli, da sta mi oba skocila v narocje. Res imamo prave terapije smeha, sploh tri Anje se ves cas rezimo:) o tem, zakaj, pa morda kdaj drugic..
Sreda, 10.10.
Dopoldne sva se skoraj dokoncno odlocili za predmete. Vzeli bova en projekt za uranjanje Hamburga, kar sem ze omenila, verjetno se en manjsi seminar, ki je zelo podoben TRKO (teorija in razvoj krajinskega oblikovanja) s poudarkom na novejsih krajinskih arhitektih. Poleg tega imava se vsaka 2 nemska Sprachkursa pa se poskusili se bova prerinit k tecaju za Autocad ali za racunalniske prezentacije, odvisno od zasedenosti. Se dobro, da "imava" Janino, ki pomaga izgubljenim novincem in bo verjetno tudi najina sosolka pri glavnem predmetu, upam. Vsekakor je zelo pozrtvovalna in zeloooooooo potrpezljiva! 5 tock zanjo:)
Zvecer nas je Filiz povabila na turško večerjo in ker smo zamudile ravno toliko, da se ni bilo nevljudno, smo ostale brez. Potem nam je par deklet velikodušno odstopilo velik del svojih porcij, ki jih nismo pojedle niti pod razno. Bili smo v nekem večjem družabnem prostori pri študentskih domovih, kjer stanuje tretja Anja, imeli smo tursko glasbo, ja, celo v zivo, tudi turska molitev nam ni usla. Vecerja je bila sestavljena iz neke posebne juhe, neke vrste tortelinckov z mesom in jogurtovo omako z veliiiiiiko cesna (za moje pojme bozanska:), solate podobne grski, a s petersiljem in seveda obvezne baklave.
Po tem smo pobrale standardno trojico Ola-Jacek-Milosz, in se napotili iskat en kafic, kjer smo imeli srecanje z Erazmovci. Seveda ga nismo nasli, ceprav je cisto blizu univerze, tako da smo spet letali okoli z zemljevidom in hodili vec kot pol ure v krogu. Res smo genialni! Na koncu smo obsedeli na nekem otroskem igriscu in se navduseno gugali. Dobro, da so tudi Poljaki malo otrocji in za cago.
Ker v klubu, po slovensko imenovanem "KAJ PA ZDAJ", ni bilo nic posebnega (aja na koncu smo ga celo nasli!), smo sli dalje v mesto en klub Phoenix, kjer smo se takoj spoprijateljile z garderoberjem iz Kosova, ki nam je podaril 3 welcome kozarce. Balkanci smo res povsod:) Nato smo cel vecer plesali kot nori. Justina sva dobili 3x! Aja, zdaj je postal zenska in kasneje balkanec, zato je sedaj Đustin:)
Potem smo seveda kot zadnji (spet) odsli proti S-bahnu in sedeli na postaji ENO uro, ker se nam ni dalo iti pes 2 postaji:) (Anja J. jih je imela 7, o.p.). Mislim, da je bil to najbolj zabaven del vecera, ker smo se toliko presmejali, kot se nikoli, predvsem zato, ker sem vse decke v druzbi obtozila, da so geji, ker so plesali samo med seboj. haloooooo?!?!?! Slikca prikazuje nase pocutje po eni uri cakanja, poze so malcek zrezirane, da si ne bo kdo kaj mislil:) Nas je pa smeh res zdelal:)
Ko sem prisla do svojega studenta, sem v parkcu pred njim srecala se majhnega nocnega pohajaca, ki zganja hrup. No, katerega?:)
Ni komentarjev:
Objavite komentar