16.10.

Na prvi soncni solski dan sem oblezala, kajti nahodi, ki razsajajo, so se lotili tudi mene. Zato mi je Anja velikodusno priskrbela literaturo za ponedeljkov predmet, tako, da sem na tekocem. Popoldne sem sla na prvo nemsko uro - Mündliche kommunikation, ki je seveda odpadla. Se dobro,da je ravno v tistem casu, ko sva sli na Uni, najbolj pihalo in lilo kot iz skafa. Potem sva se povabili k Michalu na vodo iz pipe, kar je Poljakom popolnoma nerazumljivo in vsi pijejo ustekleniceno. Je pa popolnoma ista kot pri nas, tako da ne vem, zakaj je ne bi pili. Nasi so zvecer sli na karaoke, moj ubogi glas in jaz pa sva ostala doma na caju z medom:)

17.10.

Z danasnjim dnem sva uradno postali tramperki, kajti skakanje z s-bahnov in lovljenje tistega za v drugo smer, ko ugotovis, da si na napacnem, je res postalo ze ustalljena praksa. peljali sva se na drugi konec mesta, na drug oddelek nasega faksa, saj so studentje imeli predstavitve lanskih projektov. Tam sva sedeli 4 ure s petminutno pavzo. Uffff. Na koncu smo se predstavili in dobili nalogo do drugega tedna-koncno nekaj za poceti! Profesorice so zelo prijazne, k sreci je v najini skupinin tudi ena Argentinka, ki je tukaj ze 5 let in nama podrobneje razlozi, kaj morava delati. S faksa sva sli ob 20h!!! ob nenehnem prigovarjanju vseh, da si morava res nujno nabaviti bicikel in najino ugovarjanje, da se bliza zima, itd, je naletelo na gluha usesa!:)

Ob prestopu na Hauptbanhofu sva posneli se eno slikco nocne Fussgängerce, potem sva se sli domov preoblec in spet na drugi konec mesta-tokrat na cago za Jarekov rojstni dan.

Pogled izpred Hauptbanhofa na neko gradbisce z zerjavi.

Fussgängerca ponoci-tale del je zelo lep, cist in z veliko majhnih trgovinic!

Seveda smo tam ze bili, ko smo vedrili unter die Lampe, ampak ponovno smo se totalno izgubile, kaj pa. Ko smo koncno prisli, nas je cakalo presenecenje-v kletnih prostorih je bila prava festa z lajtshowom, zasilnim ozvocenjem in velikimi zalogami pijace. Nasi so se nas blazno razveselili, ker nas nihce ni pricakoval, saj smo uradno sle na pozdravni vecer za studente arhitekture in krajinarjev, vendar je bilo ze mimo, ko sva midve koncno uspeli priti do tja. Lepo:) Nato smo malo plesali in se meli fajn, vendar smo ob 1h ze sli domov na zadnji S.... S kot Schade:)

Nasa druscina, cagatorji do konca! Slovenke in Poljaki, kdo bi si mislil:)

Michal in Milosz v elementu - se dobro, da so vsi taki navduseni plesalci:)

In tri Anje, ki ostajajo vedno zadnje...

A se vam res zdi, da pisem samo, kje sem bila na kaksni cagi? Ce ja, v zagovor povem, da imamo sedaj se cas, ko se ni na faksu resno, in da bo kasneje bistveno manj tudi vseh uvodnih zurov. Tak!:)