Proti pricakovanjem je jesen tukaj prekrasna. Splosno gledano smo imeli pretezno lepe dneve, od tega vec ekstremno lepih kot srednje lepih in zares simbolicno kolicino dezja. Ta teden je res lepo vreme. Umito, soncno, jasno. Tudi veceri so lepi. Vsakic, ko sem vracam domov (sredi noci) se cudim, kako svetlobno NEonesnazeno mesto je Hannover, saj se zvezde vidijo vse do obzorja. Se posebej lepe so bile noci par dni nazaj, ko je bilo se toplo.
Tako je bilo samoumevno, da se sprehodiva skozi park do faksa in narediva fotosession. Prilagam vec slik in tokrat jih lahko tudi povecate, sem pogruntala, kako:)
Tukaj so dnevi ali sivi in megleni ali tako jasno in soncni, da vse blesci! Z majhnimi puhastimi oblacki pohajacki:)
Javor pred mojim studentom-vsak vecer na poti domov skacem po tem listju:)
In ja, barve so TAKSNE - ni Photoshop!
Tudi drevesa se ogledujejo, kaksna so sedaj, ko so jim izpadli vsi lasje...:)
Paviljoncek Blizu Herrenhausna - ah ti odsevi....
In kontrasti...temno svetlo in rdece zeleno
Wilhelmbusch Museum
Pot ob dvojnem drevoredu vodi skoraj direktno od mojega studenta do nasega faksa.
Zelo lepa silhueta vrbe zalujke.
Nima fantek kapice, kapica ima fanticka.
Priletele sapice, niso vzele kapice, vzele so fanticka.
No, katera drevesa so to?:)
Anja in rumene breze:)
Arhitekturni faks
Pogled iz avle na arhitekturi skozi rdece panele na vhodu
Christus Kirche
Pogled iz 14. nadstropja proti severovzhodu
Proti severozahodu - vidi se univerza in dolgi drevored
Pogled na jugozahod, na Linden, z znamenitimi tremi dimniki, ki so simbol Hannovra
Zvecer sva sli do Andreje, ker naju je povabila na vecerjo in vsaj kar se mene tice, potesila mojo potrebo po krompirju - cakal naju je pire krompirrrrrrrrrr z neke vrste provansalsko omakco z buckami, paradiznikom, cebulo in rozmarinom. Skratka, odlicno! Za desert nama je dala se bozanski bozicni jogurt, kar je ze cisto v skladu z vsakoletnim prehitrim okrasevanjem-tu ze ponorelo okrasujejo! Malo smo se poklepetale in se dogovorile za obiske muzejev ta vikend, potem pa sva odhiteli domov in lovili tramvaje- beri: raje hodili, kot stali na postaji, ker je bil peklenski mraz. In se potem spomnili, da bova lovili LIDL, ki se zapira od 22h. Ni problema, ce ne bi imeli se tocno 3min in 500m razdalje za prelaufat po neskoncno dolgi promenadi Nikki de Saint Phale (glavna "podzemna" fusgengerca s stacunami).
In spriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiint! Anji je uspelo kot zadnji se izmuzniti v trgovino, jaz pa sem ostala brez sape nekje na 3/4. Res podvig:)
Potem smo se dobili pri Jacku, kjer so nasi ze bili vsi dobre volje in smo spet meli uro smeha. Sal od Anje the blonde je postal blazno popularen, decki so se kar tepli zanj. Verjetno zato, ker je bil roza barve:) Toliko o ze pozabljeni temi glede khm khm.
Michalu tale sal najbolj pase, a ni res?:)
Nato se nismo mogli odlociti, ali gremo pogledat na spoznavni vecer v Hauptmenso, predvsem zaradi dolge cakalne vrste pa tudi zaradi vstopnine. Ko smo se koncno spravili, nam je izginil Milosz, nato Jacek, Michal se je opravicil zaradi grlobola in odsel domov z Anjinim salom okrog vratu, Paula in njen dragi sta sla domov, tudi Anja the blonde ni bila vec za cago... Z Anjo Schwarz sva bili bridko razocarani, ker nihce ni hotel z nama, midve pa sva bili res razpolozeni na zur do jutranjih ur v predelu Linden. Smrk. Potem sva sli se malo klepetat z Đejsikom in Majlošem (tako izgovarjajo njuni imeni Američani), nato pa sem sla domov...kaj pa sem hotela;/
NAM, PARTY ANIMALS, RES NI LAHKO:)
Ni komentarjev:
Objavite komentar