Muzejski dan ali kako smo se sle malce izobrazevat

20.10. sobota

Da ne boste rekli, da pocnem same neumnosti, sva sli danes z Andrejo v muzej Kestnergesellschaft, kjer so imeli 3 odpicene razstave fotografij in se nekaj drugih postavitev.

V prvi sobi so bile "leteče ribe", taka zanimiva fontana z ribami, iz katerih brizga voda.

V naslednji sobi so imeli nastavljene po tleh papirje, barvice, akvarele, skratka, vse potrebscine, ki kar vabijo k risanju in ko smo se navduseno spravile packat, nas je varnostnik opozoril, da je to za skupino otrok, ki ravno prihaja. Ooooooooh, ne morete si predstavljati nasega razocaranja! Pa ko smo se tega gotovo bolj razveselile, kot se bodo oni!!:(

Teren v prvi sobi, pripravljen za risanje...

Pa ravno, ko prva Anja vzame barvice...

In druga celo prej vprasa za dovoljenje za risanje in ga na veliko presenecenje kustosinje tudi dobi, nam vzamejo vse veselje...ohhhhh:(

Interier. Zaradi fantasticnih iger kontrastov sem se malo igrala s crno belo tehniko in rezultati so bili odlicni!

Ena izmed znanilk razstave, fotografija Tima Walkerja. Vse skupaj je bilo cisto prevec kicasto.

Razlicni odtenki sive oziroma bele...

V prvem nadstropju je bila se ena imenitnejsa stvar, neke vrste ogromna kovinska zibelka, ki je ponazarjala keson za star papir, gori paso bile blazine s potiskom casopisnega papirja. Lahko si zlezel gor in se metal po blazinah, ali lezal na hrbtu in gledal katerega od programov na priblizno petnajstih tvjih, ki so viseli s tropa v ribiskih mrezah. Svasta. Varnostnik nas je tu in tam zagugal in je blo jako lustno.

V zabojniku s starim papirjem

Tale papir je neverjetno udoben, clovek skoraj ne more vstati!

Crno beli Ancki:)

Tukaj smo imele siesto, potem smo na hitro pogledale se v zadnjo sobo z imenitnimi zmeckanimi kepami papirja, potiskanimi z razlicnimi svetovnimi pisavami, izdelanimi menda iz gline in prevlecenimi s srebrno barvo.

Nato smo pa smo sle na kruhek z Würstlom in na solato na Hauptbanhof:)

Fusgängerca cez dan, naravnost je glavna zelezniska.

Popoldne sem se nekaj delala za faks, potem sla na hitro z obema Anjama pozdravit eno njeno sosolko na neko privat cago, prezivela tam pol urice z nekomunikativnimi Nemci in sla domov se naspat za jutrisnji izlet...

Jesen, jesen in tek za zivljenje

19.10.


Proti pricakovanjem je jesen tukaj prekrasna. Splosno gledano smo imeli pretezno lepe dneve, od tega vec ekstremno lepih kot srednje lepih in zares simbolicno kolicino dezja. Ta teden je res lepo vreme. Umito, soncno, jasno. Tudi veceri so lepi. Vsakic, ko sem vracam domov (sredi noci) se cudim, kako svetlobno NEonesnazeno mesto je Hannover, saj se zvezde vidijo vse do obzorja. Se posebej lepe so bile noci par dni nazaj, ko je bilo se toplo.


Tako je bilo samoumevno, da se sprehodiva skozi park do faksa in narediva fotosession. Prilagam vec slik in tokrat jih lahko tudi povecate, sem pogruntala, kako:)


Tukaj so dnevi ali sivi in megleni ali tako jasno in soncni, da vse blesci! Z majhnimi puhastimi oblacki pohajacki:)
Javor pred mojim studentom-vsak vecer na poti domov skacem po tem listju:)


In ja, barve so TAKSNE - ni Photoshop!

Tudi drevesa se ogledujejo, kaksna so sedaj, ko so jim izpadli vsi lasje...:)


Paviljoncek Blizu Herrenhausna - ah ti odsevi....

In kontrasti...temno svetlo in rdece zeleno

Wilhelmbusch Museum

Pot ob dvojnem drevoredu vodi skoraj direktno od mojega studenta do nasega faksa.

Zelo lepa silhueta vrbe zalujke.


Nima fantek kapice, kapica ima fanticka.
Priletele sapice, niso vzele kapice, vzele so fanticka.
No, katera drevesa so to?:)

Anja in rumene breze:)

Arhitekturni faks

Pogled iz avle na arhitekturi skozi rdece panele na vhodu

Christus Kirche

Pogled iz 14. nadstropja proti severovzhodu

Proti severozahodu - vidi se univerza in dolgi drevored

Pogled na jugozahod, na Linden, z znamenitimi tremi dimniki, ki so simbol Hannovra

Nato sva sli v mestu in poiskali trgovinico z materialom za arhitekte in nabavili vse potrebno, potem pa malo skakali po rumenem listju in si koncno pri Anji pripravili zares dobro zadevico - orescke z navadnim jogurtom in medom. Njamiiiiiiiiiiiiiii:))


Zvecer sva sli do Andreje, ker naju je povabila na vecerjo in vsaj kar se mene tice, potesila mojo potrebo po krompirju - cakal naju je pire krompirrrrrrrrrr z neke vrste provansalsko omakco z buckami, paradiznikom, cebulo in rozmarinom. Skratka, odlicno! Za desert nama je dala se bozanski bozicni jogurt, kar je ze cisto v skladu z vsakoletnim prehitrim okrasevanjem-tu ze ponorelo okrasujejo! Malo smo se poklepetale in se dogovorile za obiske muzejev ta vikend, potem pa sva odhiteli domov in lovili tramvaje- beri: raje hodili, kot stali na postaji, ker je bil peklenski mraz. In se potem spomnili, da bova lovili LIDL, ki se zapira od 22h. Ni problema, ce ne bi imeli se tocno 3min in 500m razdalje za prelaufat po neskoncno dolgi promenadi Nikki de Saint Phale (glavna "podzemna" fusgengerca s stacunami).


In spriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiint! Anji je uspelo kot zadnji se izmuzniti v trgovino, jaz pa sem ostala brez sape nekje na 3/4. Res podvig:)


Potem smo se dobili pri Jacku, kjer so nasi ze bili vsi dobre volje in smo spet meli uro smeha. Sal od Anje the blonde je postal blazno popularen, decki so se kar tepli zanj. Verjetno zato, ker je bil roza barve:) Toliko o ze pozabljeni temi glede khm khm.



Michalu tale sal najbolj pase, a ni res?:)

Nato se nismo mogli odlociti, ali gremo pogledat na spoznavni vecer v Hauptmenso, predvsem zaradi dolge cakalne vrste pa tudi zaradi vstopnine. Ko smo se koncno spravili, nam je izginil Milosz, nato Jacek, Michal se je opravicil zaradi grlobola in odsel domov z Anjinim salom okrog vratu, Paula in njen dragi sta sla domov, tudi Anja the blonde ni bila vec za cago... Z Anjo Schwarz sva bili bridko razocarani, ker nihce ni hotel z nama, midve pa sva bili res razpolozeni na zur do jutranjih ur v predelu Linden. Smrk. Potem sva sli se malo klepetat z Đejsikom in Majlošem (tako izgovarjajo njuni imeni Američani), nato pa sem sla domov...kaj pa sem hotela;/
NAM, PARTY ANIMALS, RES NI LAHKO:)

Salsa vecer!

18.10.

Danes sva se potepali po mestu in iskali poceni teniske za telovadbo,vmes pa se zavili na faks po cd s podatki za projekt. Nasli sva eno res super trgovino s cevlji za 10 eur:) babe!

Popoldne smo imele zabavno uro fonetike, kjer nas je birokratsko naravnana profesorica hitro prepricala, da bomo raje hodile h gramatiki in da ce ne moremo k njej ta semester, bomo pa sle naslednji:)

Zvecer pa na drugi konec mesta na salso! Ze na S-bahnu nas je bilo ogromno, v dvorano pa smo se komaj vsi stlacili. Res presenetljivo, koliko fantov je bilo! Nas ucitelj je en crnec in ga je res zabavno opazovati, kako se giblje. Vzeli smo 3 figure, cist simpl, pol pa smo plesali po parih. Najprej sem plesala s svojim sosedom iz Indonezije, ki je visok priblizno tako kot jaz in ze ma nekaj prakse, tako da me je lahko vodil. Proti koncu pa smo se zamenjali in sem pristala z enim Palestincem, ki ni mel pojma in je samo poskakoval... kriza:)

Ker smo bili ravno v pravem razpolozenju, smo potem kar sibali dalje na Dorotheenstrasse do tretje Anje, kjer je bila spet ena caga. Pomislite! Najprej smo se vsi natlacili v Miloszevo malo sobico in preprecili Stepanu, da bi polomil se eno posteljo, potem pa smo sli v osrednjo stavbo tega stud.naselja, kjer smo seveda bili prvi in zadnji, ki smo polnili plesisce. Pa ceprav so bili od zacetka proti in se nam niso hoteli pridruziti popoldne, smo jih hitro navdusile za salso in so hitro pokapirali korake.

Se ko so vsi sli, sva ostali sami z Anjo in skakali po praznem plesiscu in se vrteli kot nori. Potem pa je Dj izklopil muziko, ohhhhhhhhhh. Pri garderobi sem dobila kao "kompliment" od nekega Nemca, ki je rekel, da izgledam kot studentka prava, ker mam srajcko in sem shick:) Pa sem ga morala razocarat, da sem samo navadna krajinarka.... Domov sva sli pes, poslusali Đustina in Siddharto, peli, plesali v dezju in se imeli jako fajn. In ugotavljali, da to ni nicemur podbno, da greva vedno zadnji domov, pa ceprav je ura sele 2 zjutraj. Kje je se soncni vzhod!

Salsa pase k vsemu, tudi, ce so Doorsi z Light my fire:)

Vrtavkiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:)))))

Singin' and dancin' in the rain:)

17.10.

Zaradi pomanjkanja stvari v mojem studentu je bil nujen ponoven izlet v Ikeo-presneta rec se nahaja res cist na robu mesta, na prostoru razstavnih paviljonov za EXPO 2000, s tem, da imas od zadnje postaje se kar konkreten sprehod pes. Ker nabavljala pretezno posodo, skodelice, vok, noze, itd, sva potem vlacili kot dve muli:)

Prehod med paviljoni na EXPO-tukaj so zgradili celo malo mesto za namen svetovne razstave, ki pa je bila velik poraz- 1/3 predvidenih obiskovalcev! Danes jih vecina propada, razen Svedskega, kjer je Ikea, in se nekaterih.

Dve mulici, vsaka s svojo rozico:)

Domov grede sva izstopili na Steintorju in se napotili v tako tezkoooooo pricakovani Mc Donald's. Ta je bil ena izmed destinacij, kamor sva si ze prvi dan zadali, da enkrat pa res greva:) Hrana kot jo vsi poznamo, ampak krompircek pa je bil fajn:)

Evo kosilce, mmmmm, naravno in sveze! pa ja...:)

Mcflurry s cokolado pac vedno pase, ceprav je zunaj mrzlo in dezevno, ne, Anja?:)

Popoldne sva imeli predstavitev za ure racunalniskih programov in se nas je res trlo. Zal je AUTOCAD v petek in se to ob 4h, kar je res neugoden termin, tako da bova poskusili skombinirati kako drugace in se lotiti katerega drugega, njemu slicnega. Posnela sem se nekaj slik notranjih atrijev in so res lustni.

Notranji atrij z gredami razlicnih rastlinic, kjer je tocno doloceno, v kaksnih pogojih kaksna uspeva. Ker je vse za zidom, uspevajo tudi fige in oljke:)

Prehod med dvema stavbama...

...in vhod v naslednjo.

Tole pa je atrij z otroskim igriscem in razstavo na prostem-v pritlicju nase stavbe je namrec otroski vrtec:)

Zvecer smo preziveli umirjen vecer ob cajcku at Anja's place, prisla je tudi Silke in klepetala kot dez v tekoci anglescini:) Milosz in Jacek se sploh nista prikazala, ker sta raje igrala igrce, me pa smo jima kasneje vlomile v sobo in ju nervirale pri gledanju filma. Kaj se to pravi??:) Ampak kaj ces, tipi pac...vecni otroci:)

Doma sem si takole okrasila okno.... sploh ne morem vec prav zracit, kajti zunaj mrgoli pikapolonic, ki vse po vsej sili hocejo v mojo sobo in mam vsakic na novo cel kup dela, da jih mecem ven. Toliko srece pac ne prenese vsak:)

Malo za zganjat romantiko, a ni lustno?:) moj sukulent pa svecke, hihi:)

16.10.

Na prvi soncni solski dan sem oblezala, kajti nahodi, ki razsajajo, so se lotili tudi mene. Zato mi je Anja velikodusno priskrbela literaturo za ponedeljkov predmet, tako, da sem na tekocem. Popoldne sem sla na prvo nemsko uro - Mündliche kommunikation, ki je seveda odpadla. Se dobro,da je ravno v tistem casu, ko sva sli na Uni, najbolj pihalo in lilo kot iz skafa. Potem sva se povabili k Michalu na vodo iz pipe, kar je Poljakom popolnoma nerazumljivo in vsi pijejo ustekleniceno. Je pa popolnoma ista kot pri nas, tako da ne vem, zakaj je ne bi pili. Nasi so zvecer sli na karaoke, moj ubogi glas in jaz pa sva ostala doma na caju z medom:)

17.10.

Z danasnjim dnem sva uradno postali tramperki, kajti skakanje z s-bahnov in lovljenje tistega za v drugo smer, ko ugotovis, da si na napacnem, je res postalo ze ustalljena praksa. peljali sva se na drugi konec mesta, na drug oddelek nasega faksa, saj so studentje imeli predstavitve lanskih projektov. Tam sva sedeli 4 ure s petminutno pavzo. Uffff. Na koncu smo se predstavili in dobili nalogo do drugega tedna-koncno nekaj za poceti! Profesorice so zelo prijazne, k sreci je v najini skupinin tudi ena Argentinka, ki je tukaj ze 5 let in nama podrobneje razlozi, kaj morava delati. S faksa sva sli ob 20h!!! ob nenehnem prigovarjanju vseh, da si morava res nujno nabaviti bicikel in najino ugovarjanje, da se bliza zima, itd, je naletelo na gluha usesa!:)

Ob prestopu na Hauptbanhofu sva posneli se eno slikco nocne Fussgängerce, potem sva se sli domov preoblec in spet na drugi konec mesta-tokrat na cago za Jarekov rojstni dan.

Pogled izpred Hauptbanhofa na neko gradbisce z zerjavi.

Fussgängerca ponoci-tale del je zelo lep, cist in z veliko majhnih trgovinic!

Seveda smo tam ze bili, ko smo vedrili unter die Lampe, ampak ponovno smo se totalno izgubile, kaj pa. Ko smo koncno prisli, nas je cakalo presenecenje-v kletnih prostorih je bila prava festa z lajtshowom, zasilnim ozvocenjem in velikimi zalogami pijace. Nasi so se nas blazno razveselili, ker nas nihce ni pricakoval, saj smo uradno sle na pozdravni vecer za studente arhitekture in krajinarjev, vendar je bilo ze mimo, ko sva midve koncno uspeli priti do tja. Lepo:) Nato smo malo plesali in se meli fajn, vendar smo ob 1h ze sli domov na zadnji S.... S kot Schade:)

Nasa druscina, cagatorji do konca! Slovenke in Poljaki, kdo bi si mislil:)

Michal in Milosz v elementu - se dobro, da so vsi taki navduseni plesalci:)

In tri Anje, ki ostajajo vedno zadnje...

A se vam res zdi, da pisem samo, kje sem bila na kaksni cagi? Ce ja, v zagovor povem, da imamo sedaj se cas, ko se ni na faksu resno, in da bo kasneje bistveno manj tudi vseh uvodnih zurov. Tak!:)

Nedelja, 15.10.



dan D!



Ker smo se v petek res ustele in nabavile vse sestavine za slovensko vecerjo, ki bi jo domnevno morale pripraviti, smo se odlocile porabiti pokvarljivi del in narediti struklje. Ter seveda povabiti nekaj folka. Zbrale smo se pri Anji in drzale pesti, da bodo, ko bodo kuhani, taksni, kot morajo biti, ker smo kupile neko cudno skuto. Poleg nas se je tudi Filiz lotila neke "solate" po turskem receptu, pripravljenem iz grobo mlete koruze, petersilja, paradiznika, koromaca, prazene cebule... na kratko, bila je odlicna! Ce so jo jedli tudi vsi decki, potem vam je lahko jasno! Mize smo razporedili tako, da smo zasedli celotno kuhinjo in so njeni cimri samo cudno gledali.






Michal nam je velikodusno priskocil na pomoc.





Zraven smo pili kuhano vino, ki ga folk zacuda ne pozna, ne, res nihce od pisane druscine se ni slisal zanj.... So ga pa pili kot zolne:)



Ko so bili struklji kuhani, smo jih prelile z drobtinami, servirale cimet in sladkor ter nagnale folk v sosednji dnevni prostor, kjer smo se basali naprej. Postregli smo si jih kar na servietkah in bilo je super. In folk je bil navdusen. Michal se je tako zahvaljeval, da nam je bilo ze nerodno. Vecer je 100% prekasal tistega od petka z mednarodno kuho, tako po odlicnosti hrane kot po vzdusju! Bravo me:)











Res smo se basali. In dobivale smo same pohvale tako za struklje in solato kot tudi za vincek...

K

uharice si zasluzimo zlatih 20 tock!