bremen, vecerja pri kamili in strange shoe party

27.10.

glede na neorganiziranost nasega zmedenega michala smo po pomoti sle (3x anja + filiz) na en vlak prezgodaj, s cimer sem izgubila eno urico dragocenega spanja! moje noge in celo moje telo pa so resnicno cutili vcerajsnje kolesarjenje:) na zelezniski postaji smo si privoscile eraclea vroco cokolado in bridko razocarane dobile cisto klasicno vodeno zadevo, dalec od pricakovane goste in slastne:(

bozicni sejem se je ze zacel!

nato smo prijetno presenecene ugotovile, da je v mestu nekaksna parada in da ne bo tako izumrlo, kot je bil prejsnji teden hamburg, saj so bile vse glavne ulice zaprte, kjer so se v sprevodu en za drugim vozili taki in drugacni odprti kombiji in tovornjaki, na katerih so ljudje, bolj ali manj tematsko namaskirani, prepevali, plesali, pili in metali bonboncke v navduseno mnozico. menda ni treba posebej omenjati, da nismo bile nic manj navdusene kot domacini in smo se posteno greble zanje:) na enem izmed trgov smo srecale ostali del nase klape, vendar smo se odlocile, da nam tokrat za spremembo ni treba z njimi, glede na to, da se niso niti toliko potrudili, da bi nas obvestili, na kateri vlak gremo:P (zvecer je paula povedala, da je bilo obupno in da boljse, da nismo sle z njimi, because jacek was complaining all the time - ccc, đejsik:)

tile so trobentali, da je bilo veselje!

tako pa je zgledal sprevod po ulicah... videli smo tudi pirate s karibov in to kaksne tri razlicne:)

tudi dojencki so nam metali bonbone, ceprav jih imam na sumu, da so jih ze sami precej pojedli:)

staro mestno jedro s trgi je bilo zato tako natrpano, da nismo skoraj nic videle in smo sle malo raziskovat druge dele mesta, kjer ni bilo take gnece. spotoma smo sle mimo bolsjega trga (Flohmarkt) in kar nismo mogle verjeti, kaj folk dejansko vse prodaja!!! nasla sem en fantasticen vozicek in mi je kar zal, da ga nisem kupila za svoje bodoce otroke:)

cerkvica cez glave sirne mnozice:)

ob maskoti Bremna - Stadt Musiker ;)

bremen je tudi zelooooo lepo mesto...spet me spominja na zenevo:)

nase priljubljeno pocetje, kjerkoli in kadarkoli. suho listje je vendar zato, da ga razmetavas - se posebej, kadar je lepo pograbljeno ka kup:)!!

moj vozicek!

sledil je sprehod cez park in obisk dveh majhnih ulicic z zelooooo starimi in posledicno strasno ljubkimi hiskami, v katerih so tudi najbolj lustne in nenavadne trgovinice. ulice so tako ozke, da se dva skoraj ne moreta srecati. ganz herzig!!!!:)

cudezna votlina nestetih blescecih okraskov

ena ulicka

druga ulicka ... zal se na nobeni sliki ne cuti tistega pravega vzdusja. boste morali sem sami:)

tale stric mi je zelo zavezeto nekaj pripovedoval:)

nato smo si privoscile kozarcek kuhanega vina, tukaj imenovanega Glühwein in je bil zares dober! ker smo imele se nekaj casa, smo se malo raziskovale nakupovalni del mesta-sle smo v knjigarno in snofale po njej skoraj tricetrt ure! ja, pomislite, nismo sle kupovat cot!


anja in anja pleseta sredi mnozice - pa kaj, saj naju noben ne pozna:)

na zdravje!

se ena umetniska za konec...bye bye bremen, bis nächste mal!

ko smo prisle domov, smo imele dobre pol ure za tus in preobleci, ker smo potem ze sibale h kamili& co na drugi konec mesta, kjer so ves ljubi popoldne pripravljale poljsko hrano za nas. to se zgodi, ko slovensko-turski vecer tako dobro izpade, in se revcki poljaki pocutijo odrinjene, kljub temu, da so v vecini:)

pripravile so t.i. piroge, kot neke vrste torteline, samo vecje, s cebulo in jogurtovim prelivom, njam njam, in to celo dve vrsti. na koncu pa dve vrsti krušonke - po naše drobljenka, tako krhko pecivo. njam!

tako izgleda krušonka. in nekateri se veselo basemo:)

kak smo lepiiiiiiiiiiiii:)

jarek, the funny guy, ali kakor ga je oznacila kamila, "he is laughing all the time and he always make noise":) neverjetno, pri vseh podobnostih z binetom je ta ultimativna:)

kuharice - 10ka za vas:) mary, kasja, kamila

uaaaaaaaaaaaau, kaj sem nasla na koncu - nelocljiv del mojega otrostva!!!!!!!:) zal se ne vidi, da sem kakih 20 cm v zraku, lahko pa sklepate po uhanih:)

Ko smo se najedle, smo zal morale zapustiti druscino, saj me je v sredo na plezanju (ja, bila sem na plezanju, cisto zares!!! sli sva z mary, se-kako nenavadno-kakih 100x izgubili, nato hodili sredi nicesar mimo pokopalisca in poslusali sovje hukanje v temi in na najbolj prazni ulici - in koncno nasli dvorano - in poskakovali kot dva otroka, ko sva koncno dosegli vrh stene- na striku, kakopak:) eden izmed krajinarjev povabil na Strange shoe party - tematsko zabavo v centru mesta. po poti smo se zabale ob Witautasu, ki mu je bila ocitno zelo vsec Paulina super neprakticna torbica, v katero gre telefon in robcek, pa se to zelo na tesno, za kaksno denarnico niti slucajno ni vec prostora. ampak glavno, da je sminkerska:)

zmagovalna fotka!!! a ni dober noooooo?:) mislim, da bi rowan atkinson pogrnil na avdiciji, ce bi bil tale tam:)

na tej zabavi bi naj spoznale krajinarje iz vsega sveta. kao. glede na to, da se vedno nismo pogruntale sistema, kako se zacet pogovarjat z ljudmi na tovrstnih zabavah, smo si dale opraviti z opazovanjem nenavadnim cevljev obiskovalcev. najboljse je imel nas gostitelj, take vilinske, srebrne, z zavito konico:)


postelja je bila oblecena v prozorno folijo in folk je plesal gor kar v cevljih - noro:)

nato smo se zaposlile s pregledovanjem njegovih knjig (ful dobro!) in ceckanjem po visitors board - zelo smo si zelele najboljsega tipcka na zabavi, vendar je bilo od gostiteljeve dobre volje odvisno, ali nam bo pustil, da se poblizje spoznamo z njim - zato smo zelo lepo formulirale zeljo:



: THAT GUY ON THE FLOOR IS OURS!!!!!:) (tisto na levi je moja noga, da ne bo pomote:P)

in ker ocitno folk noce bit komunikativen sam po sebi, smo morale nujno se na steintor za 20 min malo poplesat in od tukaj je ena zelo umetniska - a ni? naslov je : ugani, kdo je na sliki! (namig - zacne se na A...)