izlet v Bad Zwischenahn am Meer

9.11.

po temeljitem pregledu lonely planeta in brskanju za potencialnimi lokacijami, ki jih je vredno obiskati, sem za stos pogledala na internet, kje bi se naj nahajala drevesnica nasega famoznega BRUNS kataloga in glej ga zlomka - ocitno celo v spodnji saski, kar pomeni, da imava prevoz do tja zastonj! mestece je sicer majceno majceno, nahaja se ob majhnem jezeru in je pretezno zdraviliskega znacaja-ocitno imajo nek rehabilitaaicjski center in je vsa infrastruktura prilagojena le-temu. ker se je lep in soncen oktober zal koncal in smo veselo zakorakali v kisli november, sicer nisva pricakovali bajno lepega vremena, ampak sva upali, da bo vsaj za silo zdrzalo. upanje umira zadnje, kajne?:P

ko sva izstopili iz vlaka, sva se sprehodili po t.i. promenadi, kjer so ze bile prve lucke. za spremembo lucke tukaj niso bile tipa "ogromne socialisticne zarnice", kar prevladuje po vsej nemciji (in potem smo MI za casom, samo poglejte ljubljano!), ampak so bile res lepo in z okusom ovite okoli drevesnih debel. najprej naju je pot zanesla mimo mestne hise, ki zgleda nekako tako kot kaksna obmocna enota v mariboru, do ene lustne cerkvice z zeloooooooooooo lepim pokopaliscem, takim skoraj romanticnim! kar nisva mogli od tam:)

prva privlacna tocka za trapaste turistke:)
cerkev...

...in pokopalisce. zeleno, nenatrpano, umirjeno, lepo. clovek bi kar ostal tukaj, ali prisel nazaj, ko mu bo odbila zadnja ura.

ena izmed his, ki mi je se posebej segla v srce! okolica je zasajena z rododendroni, ocitno posledica brunsa, sicer pa imajo v sklopu zdraviliskega dela tudi vrt rododendronov. ocitno bo treba priti se spomladi! zanimivo, rododendroni se pojavljajo tudi v vseh javnih zasaditvah.

nato naju je pot zanesla na zahodni konec, kjer sva prevedrili prvo ploho dežja s točo pri neki steak house, kjer je tabla z napisom grozljivo skripala kot v kaksnih ameriskih grozljivkah, ki se dogajajo pri osamljenih motelih v neurju:P.

bad zwischenahn ima vsega skupaj štiri znamenitosti, zato sva se napotili nazaj na začetek, kjer so ocitno dokaj tesno skupaj. prva je t.i. wasserturm, ki pa je bil zaprt in si z njim nisva mogli kaj veliko pomagati. druga točka je Altes Kurhaus , ki gleda na jezero. tukaj je bil taksen veter, da si skoraj nisva upali na pomol na jezeru, ker je izgledalo, kot da ga bo ravnokar odtrgalo! Podali sva se v pustolovscino in nastalo je nekaj zabavnih slik. Glede na to, da ni crnina na obzorju napovedovala nic kaj dobrega in da naju je grozljiv veter, ki se je se okrepil, kar potiskal dalje, nama ni preostalo drugega, da si poisceva streho nad glavo. Glede na to, da je mestece ocitno izven sezone dokaj prazno, pa lokalcki vseeno zivijo. Tako sva staknili enega resnicno prijetnega in domacega, z zelooooo prijazno tetko, ki nama je postregla odlicno paradiznikovo juhico in vroco cokolado in nama nato prijazno razlozila, da je BRUNS na tistem koncu, kjer sva ze bili in da nama zeli veliko srece pri kupovanju dreves;)

wasserturm-od tukaj bi naj bila bajna razgledna tocka, samo kaj, ko je bil zaprt:( tukaj je za trenutek celo posijalo sonce!

altes kurhaus

veter v obraz...

in veter v hrbet....lepse receno veter v laseh:)

prijazna tetica naju je tudi slikala. po mojem sva bili edini turistki dalec naokoli:)

moja paradiznikova juhica v ultra licni postrezbi-kar voham jo, mmmmm:)

S tezkim srcem sva zapustili prijazno kavarnico in padli v novo ploho toce, ki sva jo prevedrili pod nadstreskom neke mehiske restavracije in krenili proti naslednjima dvema znamenitostma – Freilichtmuseum in mlinu na veter. Vreme in dez sta naju tako preganjala, da sva bolj vedrili kot kaj drugega. Ko sva ponovno sli mimo dvorca, sva se cudili, kaj so tiste bele proge, ki se vlecejo nad jezerom. Izkazalo se je, da je to samo nova runda toce in vreme je bilo vsekakor podobno sceni iz svetovnega potopa. In kar rahlo grozljivo je, ce se v taksnih okoliscinah zadrzujes zunaj!

windmühl

priprava na vesoljni potop!

bele proge ne prinasajo nic dobrega....beri, toca tega dne ze petic! in to novembra!

Anja in mavrica

Nato se je Bogec ocitno nehal jeziti in vse skupaj se je malo pomirilo, midve pa sva spet ubrali pot pod noge in raziskovali pot do slavnega BRUNSA, ki ocitno sploh ni tako blizu, kot je izgledal. In predvsem se je izkazal za zelo netipicno drevesnico, v primerjavi s kaksno ubogo Florino ali kaj podobnega. Prostor je bil precej ogromen, se bolj ogromne so bile sadike, res prava drevesa, ne neke majhne rastlinice v lonckih, kot smo jih vajeni. In predvsem so nenehno v pogonu vsi vilicarji, ki ta drevesa prestavljajo in prevazajo. Se dobro, da se tipi, ki so to poceli, niso prevec cudili dvema izgubljenima dusicama, ki sta se potikali vmes in bili samo v napoto.

pozdravljen, stricek bruns!

drevesa in buldozerji

tukajle si lahko predstavljate, kako neznansko velike sadike so to in kako pregresno drage!

Nato sva na veliko veselje odkrili eno lepo skupinico Malusov, ki so kar zareli v obilici drobnih jabolk, ki so se izkazala celo za uzitna – kaj uzitna, prav odlicna! Se ptici so pobegnili, ko sta anja in anja navalili na drobna jabolkaJ po mojem ni treba posebej omenjati ,da sva si jih nabasali se polne zepe in jih zvecili vso pot do zelezniske. Vmes sva se obcudovali lepe hiske in lepe soseske in smisel nemcev za javne zasaditve – in ponovno lucke na glavni promenadi, ki so prisle malo bolj do izraza, ker se je ze mracilo.

ham ham

se zadnje jesenske barve in zadnje jesensko sonce

in lucke na glavni "promenadi" se ze prizigajo

Po prihodu v hannover smo sli se v nek nov klub, imenovan OSHO, kjer sva preziveli super plesni vecer z naso druzbo!

menjava uhanckov:)

se ena skupinska pred "barber shop" na jarekovo zeljo:)

bremen, vecerja pri kamili in strange shoe party

27.10.

glede na neorganiziranost nasega zmedenega michala smo po pomoti sle (3x anja + filiz) na en vlak prezgodaj, s cimer sem izgubila eno urico dragocenega spanja! moje noge in celo moje telo pa so resnicno cutili vcerajsnje kolesarjenje:) na zelezniski postaji smo si privoscile eraclea vroco cokolado in bridko razocarane dobile cisto klasicno vodeno zadevo, dalec od pricakovane goste in slastne:(

bozicni sejem se je ze zacel!

nato smo prijetno presenecene ugotovile, da je v mestu nekaksna parada in da ne bo tako izumrlo, kot je bil prejsnji teden hamburg, saj so bile vse glavne ulice zaprte, kjer so se v sprevodu en za drugim vozili taki in drugacni odprti kombiji in tovornjaki, na katerih so ljudje, bolj ali manj tematsko namaskirani, prepevali, plesali, pili in metali bonboncke v navduseno mnozico. menda ni treba posebej omenjati, da nismo bile nic manj navdusene kot domacini in smo se posteno greble zanje:) na enem izmed trgov smo srecale ostali del nase klape, vendar smo se odlocile, da nam tokrat za spremembo ni treba z njimi, glede na to, da se niso niti toliko potrudili, da bi nas obvestili, na kateri vlak gremo:P (zvecer je paula povedala, da je bilo obupno in da boljse, da nismo sle z njimi, because jacek was complaining all the time - ccc, đejsik:)

tile so trobentali, da je bilo veselje!

tako pa je zgledal sprevod po ulicah... videli smo tudi pirate s karibov in to kaksne tri razlicne:)

tudi dojencki so nam metali bonbone, ceprav jih imam na sumu, da so jih ze sami precej pojedli:)

staro mestno jedro s trgi je bilo zato tako natrpano, da nismo skoraj nic videle in smo sle malo raziskovat druge dele mesta, kjer ni bilo take gnece. spotoma smo sle mimo bolsjega trga (Flohmarkt) in kar nismo mogle verjeti, kaj folk dejansko vse prodaja!!! nasla sem en fantasticen vozicek in mi je kar zal, da ga nisem kupila za svoje bodoce otroke:)

cerkvica cez glave sirne mnozice:)

ob maskoti Bremna - Stadt Musiker ;)

bremen je tudi zelooooo lepo mesto...spet me spominja na zenevo:)

nase priljubljeno pocetje, kjerkoli in kadarkoli. suho listje je vendar zato, da ga razmetavas - se posebej, kadar je lepo pograbljeno ka kup:)!!

moj vozicek!

sledil je sprehod cez park in obisk dveh majhnih ulicic z zelooooo starimi in posledicno strasno ljubkimi hiskami, v katerih so tudi najbolj lustne in nenavadne trgovinice. ulice so tako ozke, da se dva skoraj ne moreta srecati. ganz herzig!!!!:)

cudezna votlina nestetih blescecih okraskov

ena ulicka

druga ulicka ... zal se na nobeni sliki ne cuti tistega pravega vzdusja. boste morali sem sami:)

tale stric mi je zelo zavezeto nekaj pripovedoval:)

nato smo si privoscile kozarcek kuhanega vina, tukaj imenovanega Glühwein in je bil zares dober! ker smo imele se nekaj casa, smo se malo raziskovale nakupovalni del mesta-sle smo v knjigarno in snofale po njej skoraj tricetrt ure! ja, pomislite, nismo sle kupovat cot!


anja in anja pleseta sredi mnozice - pa kaj, saj naju noben ne pozna:)

na zdravje!

se ena umetniska za konec...bye bye bremen, bis nächste mal!

ko smo prisle domov, smo imele dobre pol ure za tus in preobleci, ker smo potem ze sibale h kamili& co na drugi konec mesta, kjer so ves ljubi popoldne pripravljale poljsko hrano za nas. to se zgodi, ko slovensko-turski vecer tako dobro izpade, in se revcki poljaki pocutijo odrinjene, kljub temu, da so v vecini:)

pripravile so t.i. piroge, kot neke vrste torteline, samo vecje, s cebulo in jogurtovim prelivom, njam njam, in to celo dve vrsti. na koncu pa dve vrsti krušonke - po naše drobljenka, tako krhko pecivo. njam!

tako izgleda krušonka. in nekateri se veselo basemo:)

kak smo lepiiiiiiiiiiiii:)

jarek, the funny guy, ali kakor ga je oznacila kamila, "he is laughing all the time and he always make noise":) neverjetno, pri vseh podobnostih z binetom je ta ultimativna:)

kuharice - 10ka za vas:) mary, kasja, kamila

uaaaaaaaaaaaau, kaj sem nasla na koncu - nelocljiv del mojega otrostva!!!!!!!:) zal se ne vidi, da sem kakih 20 cm v zraku, lahko pa sklepate po uhanih:)

Ko smo se najedle, smo zal morale zapustiti druscino, saj me je v sredo na plezanju (ja, bila sem na plezanju, cisto zares!!! sli sva z mary, se-kako nenavadno-kakih 100x izgubili, nato hodili sredi nicesar mimo pokopalisca in poslusali sovje hukanje v temi in na najbolj prazni ulici - in koncno nasli dvorano - in poskakovali kot dva otroka, ko sva koncno dosegli vrh stene- na striku, kakopak:) eden izmed krajinarjev povabil na Strange shoe party - tematsko zabavo v centru mesta. po poti smo se zabale ob Witautasu, ki mu je bila ocitno zelo vsec Paulina super neprakticna torbica, v katero gre telefon in robcek, pa se to zelo na tesno, za kaksno denarnico niti slucajno ni vec prostora. ampak glavno, da je sminkerska:)

zmagovalna fotka!!! a ni dober noooooo?:) mislim, da bi rowan atkinson pogrnil na avdiciji, ce bi bil tale tam:)

na tej zabavi bi naj spoznale krajinarje iz vsega sveta. kao. glede na to, da se vedno nismo pogruntale sistema, kako se zacet pogovarjat z ljudmi na tovrstnih zabavah, smo si dale opraviti z opazovanjem nenavadnim cevljev obiskovalcev. najboljse je imel nas gostitelj, take vilinske, srebrne, z zavito konico:)


postelja je bila oblecena v prozorno folijo in folk je plesal gor kar v cevljih - noro:)

nato smo se zaposlile s pregledovanjem njegovih knjig (ful dobro!) in ceckanjem po visitors board - zelo smo si zelele najboljsega tipcka na zabavi, vendar je bilo od gostiteljeve dobre volje odvisno, ali nam bo pustil, da se poblizje spoznamo z njim - zato smo zelo lepo formulirale zeljo:



: THAT GUY ON THE FLOOR IS OURS!!!!!:) (tisto na levi je moja noga, da ne bo pomote:P)

in ker ocitno folk noce bit komunikativen sam po sebi, smo morale nujno se na steintor za 20 min malo poplesat in od tukaj je ena zelo umetniska - a ni? naslov je : ugani, kdo je na sliki! (namig - zacne se na A...)

vse po malem

22.10. smo sle na tango in ugotavljale, da smo edine brez plesalcev in brez pet:)



23.10. je bil uraden sprejem erazmus studentov v neues rathausu. prilagam sliko, saj je osrednji prostor res fascinanten. program je bil brezvezen, zakuska solidna, nagrade odlicne- izzrebali so poleg nekih vstopnic tudi 5 koles. in jacek, vazic, je dobil tocno tistega, ki si ga je nagledal. grrrrrrrrrr:)


notranjost mestne hise, romantikaaaaaaa:)


cigavi so lasje, izabelini ali moji?:)

jacek, ponosni lastnik (sicer rabljenega) bicikla

26.10. sva z anjo opravili zelo naporen izlet po hamburskem elbinslu v okviru najinega projekta... sposodili sva si kolesa in prekolesarili vec kot 30 kilometrov po pristaniscu, med lustnimi hiskami in sredi nicesar. vse v enem. k sreci je vreme drzalo, na koncu pa sva za la s zgresili vlak za hannover, ker so naju vsi narobe usmerili in sva morali cakati se 2 uri na naslednjega...

popotnici s kolesi:) v ozadju vetrne elekrarne na deponiji.

hambursko pristanisce....elbinsel je resnicno otok kontastov, na eni strani huda industrija, ...

... na drugi strani pasniki z ovcami, in to neposredno drug ob drugem:)

in da jih ne bi slucajno povozili, za vsak slucaj se opozorilne table!

nasadi zelo seksi solate! samo pridni deklici kot sva, nisva upali rabutat:)

hisica na vodi

hisica ob cesti, stara kot zemlja, iz leta 1756!!

tukaj je precej takih his, ki so krite s slamo. zanimivo, kako se krizajo pristanisce z industrijo in le par korakov stran cisto podezelje z avtenticnimi hisicami. da ne govorim o sozitju bivalnega okolja in z vetrnimi elektrarnami v ozadju!! mene je cisto navdusilo:) tukaj bi pa res zivela. aja, pa ljucen element je voda - voda v vseh oblikah, kanalih, jezercih, jarkih, itd...
in kosilce sredi industrijskih hal na neki prikolici....hihi:)